APDEJT.si

Švedska vojska želi nabaviti križarske rakete dolgega dosega, ki bi lahko zadele cilje globoko na ozemlju drugih držav. Minister za obrambo je dejal, da je to potrebno za odvračanje Rusije, saj se želijo uskladiti z ruskimi zmogljivostmi dolgega dosega.

Predsednik ukrajinske Vrhovne Rade, Ruslan Stefančuk, je izjavil, da je vrnitev Krima v sestavo Ukrajine pogoj za končanje konflikta. Izjavo je podal med skupno tiskovno konferenco s švedskim kolegom Andreasom Norlenom. Stefančuk je dodal, da so predstavniki Evropske unije na vrhu izrazili podporo ozemeljski celovitosti, neodvisnosti in suverenosti Ukrajine. Krim se je Rusiji priključil marca 2014 po referendumu.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi spremenili mirovni načrt za Ukrajino, ki zdaj vsebuje manj točk. Zelenski je dejal, da so bile upoštevane mnoge pravilne točke. Rusija ocenjuje pogoje EU za mir v Ukrajini kot absurdne in meni, da je ameriški načrt za Ukrajino ustreznejši, čeprav nekatera vprašanja še potrebujejo obravnavo. Kljub temu bo Kremlj počakal na izid pogovorov med ZDA in Ukrajino, predvsem glede vprašanja morebitnega vstopa Ukrajine v Nato.

Na srečanju voditeljev EU in Afriške unije je bila glavna tema mirovni načrt za Ukrajino, s ciljem vključiti Rusijo v nadaljnje pogovore.

Nemški kancler Friedrich Merz je Rusijo obtožil, da vodi "teroristično vojno" proti civilnemu prebivalstvu v Ukrajini. Po njegovih besedah ruski napadi nimajo več nobene zveze z vojaškimi cilji, ampak so usmerjeni v uničevanje civilne infrastrukture. Merz si prizadeva, da bi zamrznjena ruska sredstva uporabili za pomoč Ukrajini.

Severne in baltske države Nata so namenile sredstva za nakup ameriškega orožja za Ukrajino v vrednosti 500 milijonov dolarjev, ki ga ta nujno potrebuje za obrambo pred Rusijo.

Evropske države so v Ženevi pripravile protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski je izrazil upanje, da bodo pogovori prinesli rezultate in ustavili prelivanje krvi.

Madžarska je zahtevala od Ukrajine poročilo o tem, koliko denarja Evropske unije je bilo porabljenega za "vojaško mafijo" zaradi nedavnega korupcijskega škandala. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je po srečanju z zunanjimi ministri EU dejal, da Budimpešta pričakuje, da bo Ukrajina predložila poročilo o porabi evropskih sredstev.

Po napovedi prihodnjega nakupa 100 francoskih bojnih letal Rafale s strani Ukrajine je Kremelj obtožil Francijo, da "podžiga" vojno v Ukrajini.

Zapakirana gotovina ameriške centralne banke, ljubezenske afere med ministri in tajni nakupi hiš v tujini so le del korupcijske zgodbe v Ukrajini, ki se odvija v ruskem jeziku. Dogajanje ponuja material za napet triler.

Evropska unija je zavrnila mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala "evrotrojka" (Nemčija, Francija, Velika Britanija), in ga označila za neaktualnega. Po mnenju strokovnjakov naj bi Evropa s tem poskušala pridobiti čas, zato so predstavniki EU in Britanije razvili nasprotni načrt za ukrajinsko rešitev, ki predlaga teritorialna pogajanja.

Tožilec Søren Harbo želi, da bi dva mlada Šveda obsodili zaradi terorističnega dejanja, potem ko sta vrgla dve ročni bombi blizu izraelskega veleposlaništva v Köbenhavnu. Granati sta eksplodirali v bližini stanovanjske hiše, v kateri je bila družina z otroki. Tožilec poudarja povezavo s konfliktom med Izraelom in Palestino.

Nemški obrambni minister Boris Pistorij je na berlinski konferenci izjavil, da se Baltsko morje spreminja iz prostora sodelovanja v območje konfrontacije med Zahodom in Rusijo. Pistorij je Rusijo obtožil, da preizkuša zmožnosti evropskih držav za odvračanje in odzivanje, ter jo označil za odgovorno za naraščajoče napetosti v regiji. Poudaril je pomen krepitve varnostnih ukrepov na Baltiku.

Švedsko prizivno sodišče je potrdilo obsodbo Line Ishaq, 53-letne ženske iz Halmstada, na 12 let zapora zaradi genocida, zločinov proti človečnosti in hudih vojnih zločinov, storjenih v Siriji. Ishaqova je bila spoznana za krivo, ker je med vladavino Islamske države (IS) zasužnjevala ženske in otroke jazidov ter jih izpostavljala zlorabam.

BBC se je Donaldu Trumpu opravičil zaradi zavajajoče montaže njegovega govora, vendar zavrača izplačilo milijonske odškodnine. Trumpovi odvetniki so zagrozili s tožbo, britanska ministrica za kulturo Lisa Nandy pa je pozdravila opravičilo. BBC vztraja, da ni pravne podlage za tožbo zaradi obrekovanja.

BBC se je opravičil Donaldu Trumpu zaradi urejanja posnetka njegovega govora z dne 6. januarja, ki je bil uporabljen v dokumentarnem filmu Panorama. Posnetek je nakazoval, da je Trump spodbujal nasilje pred napadom na Kapitol. Kljub opravičilu je BBC zavrnil plačilo odškodnine, ki jo je Trump zahteval v višini milijarde dolarjev. Britanski premier Keir Starmer je pozval BBC, naj 'uredi svoje stvari'.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napovedal 4,3 milijarde dolarjev vreden posel za nakup švedskih vojaških letal. Petro je nakup označil za "odvračalno orožje za doseganje miru" v "kaotični" geopolitiki.

Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković se je na Švedskem, kjer se udeležuje parlamentarnega vrha Mednarodne krimske platforme, srečal z uglednimi Hrvati, ki živijo in delujejo v tej državi. Poudaril je, da je hrvaška diaspora pomembna vez med državama in prispeva h kvaliteti bilateralnih odnosov. Izpostavil je tudi pomembnost katoliških misij pri ohranjanju hrvaške identitete.